Ker na blogu pogosto omenjam mastektomijo in rekonstrukcijo (pa čeprav samo v kontekstu, da se zanjo nisem odločila), se mi zdi pomembno, da malo bolj razjasnim oba pojma, oziroma posege, ki se za njima skrivajo.
A ne skrbi, ne bom se spuščala v detajle, dotaknila se bom le osnov, ki bodo, upam vsaj, olajšale branje drugih vsebin.
Kljub temu da se ju pogosto omenja (pa tudi izvaja) skupaj, sta mastektomija in rekonstrukcija dva ločena operativna posega, ki ju opravljajo tudi različni zdravniki. Mastektomijo opravi onkološki kirurg, rekonstrukcijo pa plastični kirurg. Oba posega se lahko opravita samo na eni ali obeh dojkah naenkrat (pogosteje pri ženskah z družinsko obremenjenostjo ali znano mutacijo genov, npr. BRCA).
Mastektomija
Mastektomija je kirurška odstranitev celotne dojke, ki se jo uporablja za preprečevanje nastanka oz. ponovitve raka dojk. Z mastektomijo se raka ne da popolnoma preprečiti, se pa možnosti za nastanek izjemno zmanjšajo. Po večini podatkov, ki sem jih zasledila, naj bi bila možnost za raka po mastektomiji 2 – 5 %.
Pri preventivni mastektomiji se odstrani celotno prsno tkivo brez bezgavk. Bezgavke se odstranijo le v primeru, da se katera od njih nahaja znotraj prsnega tkiva. Tako je bilo pri meni – na eni strani smo mi odstranili tudi eno bezgavko, ker je bila znotraj dojke in druge možnosti ni bilo. Če je mastektomija del zdravljenja raka dojk, pa lahko vključuje tudi odstranitev bezgavk.
Po posegu se odstranjeno tkivo vedno pošlje še na histologijo, kjer preverijo, ali so bile prisotne tudi rakave celice. Pri meni jih ni bilo.
Zakaj mastektomija ni 100 % učinkovita pri preprečevanju raka?
Ker prsno tkivo in vse njegove celice niso zapakirani v priročen mošnjiček, ki bi ga kirurgi lahko odstranili, je vedno možnost, da kakšna celica v telesu ostane in lahko postane rakava. So pa možnosti za to neprimerno manjše, kot če bi v primeru dokazanih genskih mutacij dojko ohranili. Ne glede na to ali gre za zdravljenje raka dojk ali preventivno mastektomijo.
Odločitev o odstranitvi obeh dojk je običajno težka. To je zgodba, kako in zakaj sem to odločitev sprejela jaz.
Mastektomija brez rekonstrukcije
Pri ženskah kot sem jaz, ki se ne odločimo za rekonstrukcijo, se po odstranitvi prsnega tkiva odvečna koža odreže in zašije. Jaz imam čez prsni koš dve ravni, ploščati, približno 15 cm dolgi brazgotini.
Sem pa v obdobju po operaciji videla kar nekaj rezultatov mastektomije brez rekonstrukcije pri ženskah iz različnih koncev sveta, ki so bile videti drugače – diagonalen rez, v obliki črke U, raven rez, ki zavije pod pazduho itd. Verjetno je od kirurga (pa tudi od konstitucije ženske) odvisno, kako rez poteka.
Končen rezultat tudi ni vedno ploščata brazgotina, ne vem pa ali je to posledica oblike telesa, natančnosti kirurga, ali kombinacije obojega.
V tujini je pogosto, da kirurgi pustijo odvečno kožo v primeru, da bi si pacientka premislila (brez privolitve pacientke). Temu ženske pravijo “dog ears” (pasja ušesa), medtem ko se mastektomija brez rekonstrukcije s ploščato brazgotino imenuje “esthetic flat closure”.
Ker se pri nas o mastektomiji brez rekonstrukcije ne govori veliko, ne vem, ali tudi tukaj obstajajo ženske, ki z rezultatom niso zadovoljne. Če si morda med njimi, bom vesela tvoje zgodbe (lahko anonimno) preko kontaktnega obrazca ali na he***@be************.com.
Prsne proteze: dojke brez rekonstrukcije
Mastektomija brez rekonstrukcije (ali neuspešna rekonstrukcija!) ne pomeni, da moraš biti popolnoma ploska (dokaz zgoraj), če tega ne želiš. Lahko se odločiš za prsne proteze – silikonske dojke, ki jih vstaviš v modrček in so videti dokaj realistično. Obstaja veliko različnih vrst in velikosti.
Pri ženskah, ki so imele enostransko mastektomijo, se nošenje prsne proteze močno priporoča zaradi simetrije. Ne le z vidika videza, temveč predvsem zdravja. Še posebej pri večjih dojkah lahko pride do prevelike obremenitve hrbtenice na eni strani, proteza pa to obremenitev lahko pomaga izenačiti.
Rekonstrukcija dojk
Rekonstrukcija je metoda s katero plastični kirurgi oblikujejo novo dojko. Lahko je takojšnja (primarna) ali odložena (sekundarna), zelo pogosto pa se uporablja tudi kombinacija obeh – odložena-takojšna rekonstrukcija.
Takojšnja rekonstrukcija se najpogosteje uporablja pri preventivni mastektomiji. Ker ni tumorja le-ta omogoča ohranitev kože celotne dojke, pogosto pa tudi bradavice in kolobarja. Možna je rekonstrukcija z vsadki, lastnim tkivom, v nekaterih primerih pa tudi s prenosom maščobe.
Odložena rekonstrukcija se pri nekaterih ženskah opravi po zaključenem onkološkem zdravljenju, na voljo pa je tudi ženskam, ki so se odločile za mastektomijo brez rekonstrukcije in si kasneje premislijo.
Odložena-takojšna rekonstrukcija se opravi istočasno z mastektomijo, s tem da se namesto vsadka ali lastnega tkiva pod kožo in prsno mišico vstavi razširjevalec (ekspander), ki se ga postopoma polni, da se koža in mišica raztegneta in se naredi prostor za novo dojko. Po nekaj mesecih je potrebna nova operacija, med katero se razširjevalec zamenja z vsadkom ali lastnim tkivom.
Ker je primernost posamezne vrste rekonstrukcije odvisna od več različnih dejavnikov, se je o najboljši izbiri vedno nujno posvetovati s plastičnim kirurgom!
Rekonstrukcija dojk z vsadki
Rekonstrukcija z vsadki je najbolj poznana, predvsem zaradi povečave dojk. Rekonstrukcija in povečava dojk se sicer ne moreta primerjati, saj se v primeru povečave vsadek doda prsnemu tkivu, v primeru rekonstrukcije pa vsadek nadomesti prsno tkivo. Se pa pri obeh operacijah uporablja enak material – silikonski vsadki.
Vsadki so praktični, a je možnih veliko različnih zapletov, ki vam jih mora pred posegom razložiti kirurg. Če vsadek poči, se premakne ali pride do katerega od resnejših zapletov, ga je potrebno zamenjati ali odstraniti.
Pogosto vsadek poči brez znakov, zato se priporoča kontrolna magnetna resonanca (MRI) na 2-3 leta po vstavitvi vsadkov. Ker je to priporočilo iz tujine in sama vsadkov nimam, ne vem, ali je MRI pri nas vključen kot del kontrole pri rekonstrukciji z vsadki. Mislim, da ni, kar pomeni, da je preiskavo treba opraviti samoplačniško. Ženske po povečavi prsi za preverjanje vsadkov pogosto samoplačniško opravljajo UZ preiskavo, ki je veliko cenejša, a tudi veliko manj zanesljiva.
Rekonstrukcija dojk z lastnim tkivom
Pri rekonstrukciji z lastnim tkivom se najpogosteje uporablja tkivo s trebuha, ki je po videzu in otipu najbolj podobno naravni dojki, možno pa ga je odvzeti tudi s stegen ali zadnjice.
Rekonstrukcija z lastnim tkivom omogoča bolj naraven rezultat, hkrati pa je možnih veliko manj zapletov kot pri rekonstrukciji z vsadki. V 1-3 % je možno, da presajeno tkivo ni dovolj prekrvavljeno in lahko odmre, če se ne ukrepa dovolj hitro.
Slabost rekonstrukcije z lastnim tkivom je dodaten poseg, pri katerem se tkivo odvzame s trebuha, stegna ali zadnjice, kar pomeni tudi več brazgotin in daljše okrevanje. Je pa v primerjavi z vsadki veliko manj možnosti za zaplete in kasnejšo potrebo po dodatni operaciji.
Pri kadilkah obstaja veliko večja možnost za zaplete po rekonstrukciji!
Zaradi pomanjkanja kisika v tkivih lahko pri vseh vrstah rekonstrukcije hitreje pride do odmrtja prenešenega tkiva, odmrtja kože, ki ostane po odstranitvi dojke, vnetja, ali pa je celjenje upočasnjeno.
Rekonstrukcija dojk s prenosom maščobe
Rekonstrukcija se lahko izvede tudi s prenosom maščobe (lipofilingom), ki se jo odvzame z liposukcijo trebuha, bokov, zadnjice ali stegen. Ker nekaj maščobe v dojki vedno odmre, je potrebno poseg nekajkrat ponoviti.
Celotno dojko s to vrsto rekonstrukcije težko rekonstruirajo, zato v poštev pridejo le ženske z majhnimi in nepovešenimi dojkami in jo najpogosteje uporabljajo pri enostranski mastektomiji.
Prenos maščobe se pogosto uporablja tudi za korekcijo videza dojk po rekonstrukciji z vsadki ali lastnim tkivom.
