Najprej moram povedati, da sem zelo rada sama. V bistvu mi to gre nadpovprečno dobro. Že leta delam od doma in lahko zdržim tudi dneve, ne da bi šla ven (vem, da to ni zdravo) ali se s kom pogovarjala in pri tem ne znorim. Obožujem čas zase. Ampak tudi zame je tale karantena/samoizolacija začela postajati malo dolga.
Skoraj dva tedna sem že zaprta v stanovanju. Ven ne grem niti na sprehod. Očitno je, da sta operacija in anestezija pustili večji vpliv, kot sem mislila, in moj imunski sistem se nikakor ne more vrniti v normalno stanje.
Bolna in tečna
V bistvu že od konca januarja nisem bila prav zdrava in to me spravlja ob živce. Zbolela sem le nekaj dni po tem, ko sem po operaciji prvič prav šla ven – na koncert, ne samo v trgovino ali na kavo.
Očitno sem izbrala pravi čas, da grem prvič med ljudi, potem ko sem skoraj dva meseca preživela več ali manj doma – sezono gripe. Dva tedna sem imela gripo, pa je to bil šele začetek. Pridno jemljem vitamine in minerale, ampak moj imunski sistem preprosto ne more okrevati.
Vsakič ko grem ven, mi uspe pobrati še kak virus. Nič resnega, ampak tudi prehlad ti načne živce, ko se ga več tednov ne moreš znebiti oziroma se kmalu vrne. In zdaj koronavirus. Mislim, da ga nimam, ampak za vsak slučaj ostajam doma.
Tako sem obtičala med štirimi stenami šmrkasta, z vnetim grlom, bolečinami v prsih (to je še od operacije), tremi mačkami, ki se razumejo, samo ko spijo, in kupom skrbi. Nihče v resnici ne ve, kaj vse bo to stanje prineslo in trenutno ni videti prav rožnato.
Poskušam ne razmišljati o tem, ampak ko sem ves dan doma brez posebnega dela in smisla ter imam časa v izobilju, moji možgani postanejo kot hrčkov kolešček, ki se vrti s polno hitrostjo.
Sredi težav leži priložnost
Težka kot je trenutna situacija, mislim, da nam ponuja tudi odlično priložnost (ja, to sem si malo sposodila od Einsteina). Priložnost razmišljati, sanjati, se poglabljati, spoznavati, se učiti, se zlomiti in spet sestaviti, rasti. Če resnično izkoristimo to priložnost za povezovanje, lahko iz nje pridemo močnejši in boljši. Ali vsaj z nekim novim vpogledom vase in/ali druge.
#SelfIsolation in #SocialDistancing sta lahko težka, a ponujata priložnost. Razmišljati, sanjati, se poglabljati, spoznavati, se učiti, se zlomiti in spet sestaviti, rasti.
Verjamem, da se bomo vsi nekaj naučili. To ne bo nujno dobro ali slabo, zagotovo pa bo nekaj. Nekateri se bodo naučili preživljati čas sami, drugi bodo ugotovili, da tega ne zmorejo ali ne želijo. Nekateri bodo našli različice sebe, ki jih do zdaj še niso poznali. Drugi bodo morda spoznali, da njihov partner zanje ni pravi (ni boljšega kot nekaj tedenska karantena, ki postavi razmerje na preizkušnjo) ali da so točno s tisto osebo, ki jo potrebujejo in želijo z njo preživljati čas v krizi.
Priznajmo si, to je kriza. Ne glede na to kako dobri so naši odnosi, so na preizkušnji. In ne samo romantični odnosi, tudi družina, prijateljstvo, sodelavci, sosedje … Bližina bo nekatere razdelila, razdalja pa združila druge. In nihče od nas v resnici ne ve, v kateri skupini bomo, dokler se ne bomo znašli v njej.
Ko ne morete ven, pojdite v notranjost
Ta čas bom izkoristila za izboljšanje najpomembnejšega odnosa v moje življenju – tistega s samo sabo. Na njem delam že leta, a me čaka še dolga pot. In ker sem ves čas sama (če ne štejem časa, ko klepetam po telefonu ali brskam po družbenih medijih), resnično ni boljše priložnosti, kot je ta trenutek.
Pred nekaj dnevi sem se s težavo spoprijemala z novo realnostjo. Mučila me je huda tesnoba, pa tega najprej sploh nisem vedela. Počutila sem se, kot da mi slon sedi na prsih, in ker nas zaradi virusa vsi opozarjajo na bolečine v prsih, nisem bila daleč od panike. Na srečo to ni bilo prvič in sem težavo znala rešiti.
Izklopila sem vse družbene medije in začela meditirati. Nekaj časa je šlo zelo težko, a dlje ko sem zdržala, lažje sem dihala in občutek v prsih je postajal vedno boljši. In v tem je cela poanta. Ni pomembno, če znate meditirati ali to počnete pravilno – najpomembneje je, da upočasnite misli in dihanje. To sprošča vaše telo in vam pomaga pri urejanju stvari.
Za tiste, ki tega še niste odkrili – vaš um je čudovito in močno orodje. Vse, kar morate storiti, je, da se ga naučite uporabljati. Meni izjemno pomaga, ko se distanciram od zunanjega sveta, vsega, kar me obkroža, in se poglobim vase. Meditacija mi je bila v pomoč že večkrat v mojem življenju, celo med 20- minutno magnetno resonanco, med katero sem mislila, da se mi bo zmešalo ali pa bom bruhala. Na srečo se ni zgodilo nič od tega.
Meditacijo uporabljam za umirjanje živcev, sprostitev telesa, uravnavanje duha in včasih celo za iskanje odgovorov na vprašanja, pri katerih se kar naprej vrtim v krogu. Vse, kar moram storiti je, da grem na svoj “happy place” – plažo. Če lahko, uporabim aplikacijo Calm in njihovo sceno Tropical Beach, potem pa samo zaprem oči in poslušam zvok morja. Včasih se osredotočim le na svoje dihanje, drugič si zastavljam vprašanja in poskušam najti odgovore. Nisem strokovnjak, zato ne morem reči, če in kako bo to delovalo na vas, ampak vem, da je meni spremenilo življenje.
Pospravi nered (v svoji glavi)
Pomlad je tu (čeprav je trenutno zunaj sneg?!) in čas je, da se lotimo spomladanskega čiščenja. Ne, ne govorim o vaši hiši, čeprav lahko mile volje očistite tudi to, če je še niste. Jaz ne bom. Raje imam druge vrste pospravljanja. Medtem ko mi ni težko sedeti v razmetani dnevni sobi, morajo moje misli vedno biti organizirane do popolnosti. Ali čim bližje temu.
In zdaj je pravi čas, da postavimo prioritete. Kaj hočemo, česa ne, česa želimo več in kaj bi morali pustiti za seboj. Ukrotimo svoje življenje na vseh področjih. Preučimo odnose, osebe in vse ostalo okrog nas.
Trudim se, da svojih negativnih čustev ali misli ne zapiram ali jih pospravim v predal, ki se nikoli ne odpre. Rada se ukvarjam s čustvi in občutki. Ni vedno enostavno ali rezultat viden takoj, ampak vedno se nekako prebijem skozi. Pri tem meditacija res pomaga.
Vse te male stvari
Ker nas je večina zaprta v svojih domovih, potrebujemo nekaj, da si polepšamo te dni. Ne moremo meditirati cel dan. No, v bistvu lahko, ampak predvidevam, da vam ni do tega. Zato z vami delim še nekaj malenkosti, ki mi polepšajo dneve:
- ščepec cimeta v jutranji kavi,
- zvijem se k mojim mačkom (oni sicer niso navdušeni, meni je pa blazno fino),
- pogledam star, dober film,
- pečem svoj kruh,
- naredim zdravo sladico,
- joga,
- poslušam plošče (zelo retro, vem),
- berem knjigo (in s tem mislim nekaj strani knjige, ampak že to je napredek).
Na mojem Instagram sem objavila tudi nekaj nasvetov za ljubezen do samih sebe. Kliknite in uporabite, ker vam v teh dneh znajo priti prav.
