Če opaziš katero koli od spodaj naštetih sprememb, pokliči osebnega zdravnika ali ginekologa, ki te bo napoti v najbljižji center ali ambulanto za bolezni dojk.
Pogosto gre za benigne, nenevarne spremembe, a je to nemogoče vedeti, dokler stanja ne preveri zdravnik.
Pomembno je, da z obiskom zdravnika ne odlašaš, saj je v primeru raka zelo pomembno, da se ga odkrije čim prej.
Simptom raka dojk: bule in zatrdline
Bodi pozorna na vse bulice in zatrdline v dojki ali pod pazduho. Neboleča, trda bula z neravnimi robovi je pogosteje rakasta. Je pa rak lahko izražen tudi z občutljivo/bolečo, mehko in okroglo bulo.
Včasih se rakasta bula lahko pojavi tudi na površju dojke. Vendar pa, kot že rečeno, niso vse bule rakaste. Mnoge so ciste ali popolnoma nenevarne, benigne bulice iz različnih tkiv (fibroadenomi).
Če zatipaš bulo pod pazduho, ostani mirna. Vzrokov zanjo je lahko več, med njimi pa je rak dojke najmanj verjeten. Najpogosteje gre za vraščeno dlako, lipom ali oteklo bezgavko.
Če pa bula v nekaj tednih ne izgine, začne rasti ali postaja vedno bolj boleča, je obvezen obisk zdravnika!
Najpogostejši simptom raka dojk je bula globoko v dojki. Pogosto je trda, podobno kot limonina koščica, in se običajno ne premika. Lahko je katere koli oblike ali velikosti.
Če imate raka dojk v družini, vas zdravnik lahko napoti na redno spremljanje v ambulanto za bolezni dojk. Mamografija lahko bulo zazna veliko prej kot jo lahko zatipa zdravnik ali vi sami!
Ženske prsi so polne bulic in vozličev, ki se v času menstrualnega cikla spreminjajo. Zato je samopregledovanje tako zelo pomembno.
Vedeti moraš, kakšne so tvoje dojke običajno na otip – le tako boš lahko hitro ugotovila, če se pojavi sprememba. Je pa pomembno tudi, kdaj se pregleduješ. Optimalni čas je 7. – 10. dan menstruacijskega cikla!
Vendar pa samopregledovanje ni nadomestilo za mamografijo ali drugo vrsto diagnostike, zato naj bulo ali zatrdlino, ki se ne spreminja z menstrualnim cilkom, vedno pogleda zdravnik.
Zelo pomembno je, da ob vsaki zatipani spremembi, ki ni povezana z menstrucijo, obiščeš zdravnika. Samo zdavnik lahko presodi, ali je sprememba nevarna in ali so potrebne dodatne preiskave, npr. mamografija ali ultrazvok. Prej kot se raka odkrije, lažje ga je zdraviti.
Simptom raka dojk: spremembe ali izcedek iz bradavice
Različne spremembe v videzu bradavice ali kolobarja ter nenaden izcedek lahko kažejo na raka dojk. Za vse naštete spremembe je dobro obiskati zdravnika.
Sprememba teksture kože na bradavici je pogosto ekcem ali običajna posledica dojenja. Če težava vztraja in kreme ne pomagajo, obiščite zdravnika.
Lahko je znak Pagetove bolezni, redke oblike neinvazivega raka dojk. Rakave celice se iz dojke razširijo v bradavico, kjer nastane krasti podobna rdečica, ki ne izgine. Ker je viden ekcem, se bolezen pogosto zamenja za infekcije.
Vdrta bradavica je lahko običajna oblika dojke, če je to stanje enako odkar se je dojka razvila.
Če se pa bradavica nenadoma začne nižati, vdirati ali obračati, pa je to lahko znak za tumor, ki nastaja pod njo. Ko raste, začne bradavico vedno bolj vleči k sebi.
Izcedek iz bradavice (ki ni mleko) je lahko različnih barv in teksur, razlogov zanj pa je več. Lahko ga povzročajo kontracepcijske tablete, nekatera zdravila, ali vnetja. Lahko pa je tudi znak raka dojk, zato je treba obvezno obiskati zdravnika.
Simptom raka dojk: spremembe videza dojke
Oteklina celotne dojke ali določenega področja, občutljiva koža, vdolbine ali gubanje kože dojke, rdečica, luskavost ali zadebelitev kože, lahko kažejo na raka dojk.
Spremembe dojk, ki običajno ne pomenijo raka
Pred ali v času menstruacije so dojke lahko otekle, občutljive, ali celo boleče. V tem času lahko zaradi odvečne tekočine v dojkah zatipaš eno ali več bulic. Zato je najbolje, da samopregled dojk opravljaš 7. – 10. dan menstrualnega cikla.
Med nosečnostjo so lahko dojke na otip bolj grudaste, saj se število mlečnih žlez povečuje, istočasno pa tudi rastejo. Med dojenjem lahko pride do mastitisa – zamašene mlečne žleze, pri katerem je dojka lahko rdeča, topla in občutljiva, čutite pa tudi bulo ali grude.
Če bulo vedno zatipaš na istem mestu, imaš občutek, da je nekaj narobe, vztrajaj, da zdravniki opravijo preiskave. Pogosto se pri mladih ženskah v času dojenja zgodi, da jih zdravniki odslovijo, ker naj bi šlo samo za zamašeno žlezo, kasneje pa izkaže, da je šlo za tumor.
Med nosečnostjo se mamografija uporablja le v primeru suma na raka dojk, v času dojenja pa takoj po dojenju (ali črpanju mleka), saj je takrat dojka manj gosta.
Ko se telo pripravlja na menopavzo, se vrednosti hormonov spreminjajo. Zaradi tega so lahko prsi bolj občutljive, ali bolj grudaste, kot so bile prej.
Če jemlješ hormone, na primer terapijo za lajšanje znakov menopavze, kontracepcijske tablete ali hormonske injekcije, lahko prsi postanejo bolj goste. Zaradi tega je na mamografiji težje razbrati morebitne spremembe. Če jemlješ hormone, na to opozori zdravstveno osebje pred pregledom.
