Rak materničnega vratu: moja zgodba

Moje izkušnje s patološkimi izvidi PAP testov, predrakavimi spremembami na materničnem vratu, virusom HPV in posledičnim zdravljenjem.

September je mesec osveščanja o ginekoloških rakih, med katere sodita tudi rak materničnega vratu in rak jajčnikov, ki sta se na tak ali drugačen način dotaknila mojega življenja. Zaradi BRCA1 mutacije imam povečano možnost za raka jajčnikov, a se bom v tej objavi posvetila samo raku materničnega vratu, saj je precej večja verjetnost, da se boš tudi ti znašla v moji situaciji.

Rak materničnega vratu je pri nas zaradi presejalnega programa ZORA relativno dobro obvladovan in je bolj izjema kot pravilo. Verjetnost, da ga boš dobila, je majhna, zato pa je verjetnost, da se tudi pri tebi pojavijo spremembe na materničnem vratu, ki se lahko razvijejo v rakave, toliko večja.

Vzrok za nastanek raka na materničnem vratu je najpogosteje okužba z virusom HPV. Z njim se vsaj enkrat v življenju okuži približno 80 % spolno aktivnih žensk in zanj ni zdravila. Pri večini žensk okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih, brez težav ali posledic, pri nekaterih pa vztraja in lahko povzroči predrakave ali celo rakave spremembe materničnega vratu.

Če imaš pri svojem ginekologu redne brise materničnega vratu (PAP test), je velika verjetnost, da se bodo spremembe na celicah pokazale dovolj hitro in bo možno preventivno ukrepati, da do raka ne bo prišlo.

Tako je bilo na srečo pri meni.

Rak materničnega vratu: predrakave spremembe

Raka materničnega vratu nisem imela, sem pa bila zelo blizu. V bistvu sem imela veliko srečo, da nisem bila prepozna! To je bilo v času, ko nisem bila ravno pridna, kar se tiče obiskov pri ginekologu. S svojo ginekologinjo nisem bila zadovoljna, iz neznanih razlogov pa sem odlašala z menjavo.

Ko sem menjavo po nekaj letih končo uredila, je ginekologu na prvem pregledu ob pogledu v kartoteko bilo jasno, da moji brisi zaostajajo. Precej. To je bilo treba takoj popraviti.

Izvidi brisov

Izvid brisa je lahko negativen ali patološki. Moj prvi bris materničnega vratu (BMV) pri novem ginekologu je bil patološki: PIL-NS – Ploščatocelična Intraepitelijska Lezija Nizke Stopnje. Ker gre v tem primeru za blage celične spremembe, je potrebna kontrola in ponoven odvzem brisa čez šest mesecev. Nič takega, zagotovo bo vse v redu.

Pri kontrolnem brisu nekaterim ženskam opravijo tudi bris za HPV. Meni ga niso, ker za to ni bilo indikacij (pri ženskah s PIL-NS ga delajo šele po 35. letu).

Kontrolni bris je pokazal, da se zadeve niso izboljšale, ampak poslabšale.  V pol leta je bolezen napredovala in celične spremembe niso bile več blage, ampak hujše – PIL-VS (VS pomeni visoke stopnje).

Še danes se spomnim trenutka, ko sem izvedela. Zazvoni telefon, dvigneš in ko ti glas na drugi strani reče: “iz ginekološke ambulante kličem,” veš, da nekaj ni okej. Medicinska sestra je bila mirna, prijazna in mi je brez težav odgovarjala na moja zmedena vprašanja. To je bilo v času, ko je bila sestrina bolezen še v mirovanju, a nas je vseeno vsaka omemba raka pretresla. Tudi če gre samo za “pred-raka”.

Pojasnila mi je, da to ni konec sveta. Nimam raka! Potrebujem samo dodatno preiskavo, da ugotovijo, kaj točno se dogaja. Čim prej naj pridem po napotnico za kolposkopsko ambulanto.

Obisk kolposkopske ambulante

V kolposkopski ambulanti sem bila na vrsti hitro, mislim da v tednu ali dveh. Tam me je čakal še en ne preveč prijeten ginekološki pregled – kolposkopija. Odkrito povedano so vsi ginekološki pregledi neprijetni (če imaš morda drugačne izkušnje, se mi javi) in hitro sem ugotovila, da bom vso neobiskovanje ginekologa v enem letu gladko nadoknadila.

Pri kolposkopiji za pregled uporabijo poseben mikroskop (kolposkop), s katerim pregledajo maternični vrat, lahko pa opravijo tudi biopsijo – odščipnejo del tkiva za analizo. To nekatere zaščemi, jaz nisem pretirano čutila. Ginekologinja je med pregledom opravila BMV in tri biopsije.

Čez približno dva tedna sem po pošti prejela izvide:

  • izvid brisa je patološki – PIL-VS,
  • biopsija je na vseh treh mestih pokazala PIL-VS (CIN3).

Čez tri tedne sem bila naročena na kontrolo v kolposkopsko ambulanto, kjer so mi razložili vse v zvezi s svetovanim posegom (LLETZ v lokalni anesteziji) in me vpisali na čakalno listo.

Moja izkušnja: LLETZ poseg v bolnici

LLETZ poseg (izrez obolelega tkiva z električno zanko) se lahko opravi z uporabo lokalne ali splošne anestezije. Meni so določili lokalno anestezijo, s katero sem se več kot strinjala, saj me je bilo splošne anestezije vedno strah. In odkrito povedano res ne vem, zakaj bi nekdo želel splošno anestezijo, ki ima ogromno tveganj, za nekaj tako preprostega in hitrega.

Opozorilo! V nekaterih bolnicah (recimo Postojna) LLETZ praviloma opravljajo v splošni anesteziji. Preden pristaneš na poseg, se dobro pozanimaj, za kakšno anestezijo gre, kakšna so tveganja in kdaj lahko greš po posegu domov. Pravico imaš, da se sama odločiš, kako in kje bo tvoj poseg potekal. Ponekod je možno, da ga opravijo tudi ambulantno.

Moj poseg je potekal v UKC Maribor z lokalno anestezijo in sem takoj po posegu (par ur, ker je bilo treba čakati odpustnico) lahko šla domov, nisem pa smela voziti. Vse ostalo bom podrobno opisala spodaj.

Sprejem na oddelek

Na LLETZ sem bila naročena 11. 11. 2016 (na Martinovo!) in za en dan sprejeta na ginekološki oddelek. V bolnici sem morala biti zgodaj (ne spomnim se ure), nisem pa rabila biti tešča. S sabo sem imela knjigo (Bruce Springsteen: Born to Run) in prigrizke za vsak slučaj. Skupaj nas je v isti sobi na poseg čakalo 5, gotove pa bi morale biti hitro. Nismo bile.

O doganjanju ta dan bi lahko napisala posebno objavo, tukaj bom pa samo povedala, da smo zaradi spleta okoliščin na poseg čakale krepko v popoldne. Še dobro, da smo se hitro zaštekale in smo ure preživljale s klepetanjem – knjiga je ostala neprebrana.

Najbolj nas je skrbelo, da sploh ne bomo prišle na vrsto in bomo morale priti še enkrat. Ko smo bile že reees obupane (in lačne in sitne in menda še kaj), je prišla zdravnica in nas potolažila, da ona ne gre nikamor, dokler nas vseh ne operira.

Operacija z LLETZ

Glede na to da sem imela ‘pravo’ operacijo (mastektomija), niti ne vem, če bi temu lahko rekla operacija. Bom pa vseeno do podrobnosti opisala, kako je potekalo, da boš vedela, kaj približno pričakovati, če se slučajno znajdeš v tej situaciji. Moja izkušnja z LLETZ je ena od bolj dolgočasnih, ker je vse šlo zelo gladko in neboleče, brez komplikacij. Se mi pa zdi pomembno, da se izpostavi tudi pozitivne zgodbe, da znaš takoj prepoznati, če to, kar se dogaja tebi, ni okej.

Sestra nas je eno po eno klicala v operacijsko. Oblečeno sem imela spalno srajco, zato preoblačenje ni bilo potrebno. Mislim, da sem morala namestiti samo zaščito (kapo, copate?), ampak se tega dela ne spomnim dobro. Med posegom ležiš in imaš pokrčene noge, kot pri pregledu. Celoten poseg je menda trajal okrog 10 minut z oblačenjem in nameščanjem vred. Izjemno hitra zadeva v glavnem. Najbolj neprijeten del posega je meni bil začetek – vstavljanje spekula. Malo me je skrbela injekcija, pa je skoraj nisem čutila, kljub temu da me je pičila na štirih mestih (to sem prebrala v odpustnici, takrat nisem vedela).

Po injekciji se mi je začelo vrteti, dobila sem čuden občutek, ampak je to baje normalno. Je hitro izzvenelo in poseg se je začel. Oči sem imela zaprte in v mislih sem malo odplavala, ko je naenkrat nekaj zasmrdelo po zažganem. Ne vem, če je to bilo ob izrezu tkiva z električno zanko ali ob ustavitvi krvavitve z elektrokoagulacijo. Verjetno to drugo. To je bil highlight vsega. Nobene drame, nobene bolečine, nič. Ob koncu posega vstavijo še tampon (ta del je tudi malo neprijeten, ker je tampon velikosti XXXXL) in lahko greš.

Do sobe me je spremljala medicinska sestra, da ne bi slučajno padla – kljub temu da je lokalna anestezija, si lahko malo omotična in nisi čisto 100 % na svojih nogah. Pa cel čas sem imela občutek, da bom tisti tampon izgubila nekje na sredi hodnika.

Če se prav spomnim, smo bile odpuščene okrog šestih, sedmih popoldan (to ni običajno, ampak kot rečeno – splet okoliščin). Pred tem nas je še enkrat obiskala zdravnica, ki nam je razložila možne komplikacije in kaj lahko in kaj ne smemo v naslednjih dneh, tednih, mesecih. Če pride do velike krvavitve, je treba takoj priti nazaj na oddelek. Mene je takoj zanimalo, kako bom vedela. “Če kri pride skozi tampon,” mi je pojasnila zdravnica z nasmeškom. Ta mi je bil jasen šele naslednje jutro, ko sem odstranila tampon. Velik je bil približno 10 cm in premera 1,5-2 cm. Če bi ga kri uspela napojiti, bi krvavitev res bila močna in bi vedela.

Navodila, ki smo jih dobile v bolnici: počivati, vzeti analgetik, tampon odstrani naslednje jutro oz. zvečer, če te res zelo moti, nekaj dni bolniške (moja operacija je bila v petek in sem si v ponedeljek še vzela malo bolj na izi), izogibanje spolnim odnosom in kopanju v bazenu ali bani vsaj 14 dni.

Okrevanje

Po mene je v bolnico prišel ati – moj zvesti prevoznik na vse zdravniške preglede. Po dolgem dnevu več ali manj brez hrane (vmes so nam sicer dali kosilo, ampak veš, kakšna je bolnišnična hrana – še dobro, da sem imela prigrizke) sem bila utrujena in brez moči, zato sem mu bila izjemno hvaležna, da je namesto mene šel z receptom za protibolečinske tablete v lekarno. Še bolj hvaležna pa sem bila za paket hrane: domači falafli in lepinja + solata. Njam!

Doma sem se najedla, vzela tableto, spravila v pižamo in z mojimi kosmatimi podporniki zlezla v posteljo. Spala sem kot ubita. Zjutraj sem se počutila kot nova, ampak še vedno malo utrujena. Največji podvig je bilo odstranjevanje tampona. Ko je vrvica tampona skoraj enako široka kot tista v pasu trenerke, te to ne navdaja ravno z nekim optimizmom. Ampak … Vdihneš, upaš na najboljše, potegneš in pošast je na prostosti. 😀

Vikend sem preživela res na izi. Ko je treba (in včasih, ko ni), sem kraljica počivanja. Če mi zdravnik reče, da je treba počivati, vzamem to smrtno resno. Samo jaz, postelja, telefon, tv, knjige … In trije mački.

To je bilo to. Veliko lenarjenja, sicer pa nobenih krčev, vročine, krvavitev, ničesar. Poseg sem prestala popolnoma brez težav.

Prva kontrola pri osebnem ginekologu je en mesec po operaciji, prvi kontrolni BMV pa šest mesecev po operaciji. Ker je bil prvi izvid negativen, sem naslednji BMV imela čez eno leto. Takrat mi je ginekolog odvzel tudi bris za HPV (več o tem v nadaljevanju). Ker je bil izvid BMV spet negativen, imam brise spet kot običajno – na tri leta.

Sicer so pa kontrole odvisne od tega, kaj odkrijejo pri histologiji tkiva in je možno tudi, da moraš na ponovno kontrolo v kolposkopsko ambulanto. Moj primer je bil res šolski in brez nekih pretresov in komplikacij.

HPV

Kot sem že omenila, mi ginekolog HPV brisa na pregledu pred operacijo ni vzel, ker za to ni bilo indikacij. Zato pa tkivo, odstranjeno med operacijo, pošljejo na histološke preiskave, ki točno pokažejo za kakšne spremembe je šlo in ali je prisoten HPV.

Te histološke izvide bi po operaciji morala dobiti po pošti, pa niso nikdar prišli. Tega se sploh nisem prav zavedala, dokler me na to ni opozoril ginekolog. Kljub temu da je prvi BMV po operaciji bili BP, se je na naslednji kontroli odločil napraviti še bris za HPV, ker ni imel histoloških izvidov in ga je zanimalo, kako je stanje.

Izvid za HPV je bil negativen. To mi je bilo več kot čudno, ker sem bila od trenutka, ko so mi povedali za predrakave spremembe, prepričana, da HPV imam. Po vsem kar sem prebrala, sem logično sklepala: predrakave spremembe na materničnem vratu = okužba s HPV.

Seveda me je zanimalo, kako je negativen izvid možen, če pa prav HPV povzroča spremembe … Po besedah mojega ginekologa sta možnosti dve:

  • HPV sem imela in ga je telo samo uspelo uničiti (jeeej),
  • nikoli ga nisem imela in je vzrok za predrakave spremembe drugje.

Več ni mogel komentirati brez histoloških izvidov, ki so se izgubili neznano kje. V glavnem HPV-ja v mojem telesu trenutno NI! Torej če HPV že imaš, ne pomeni, da ga boš imela vedno. Če te skrbi, je najbolje, da se posvetuješ s svojim ginekologom.

Dober vir informacij je tudi spletna stran programa ZORA.

Če imaš tudi ti izkušnje s predrakavimi spremembami, HPV ali rakom materničnega vratu, bom zelo vesela, če se oglasiš v komentarjih ali me kontaktiraš.