Menu
Rak dojk je bolezen, pri kateri v dojki nastanejo rakave (maligne) celice. Te nastanejo zaradi sprememb v genih, ki skrbijo za pravilno delovanje celic, predvsem pa za njihovo rast in delitev.
Spremembe v genih, ki povzročijo nastanek rakavih celic, so lahko podedovane, kot na primer moja BRCA1 mutacija. A najpogosteje je rak dojk posledica sprememb, ki nastanejo tekom življenja, npr. napake pri deljenju celic ali zaradi poškodovane DNK, ki jo lahko povzroča izpostavljenost določenim dejavnikom, na primer kemikalijam v cigaretnem dimu ali sevanju.
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 1.300 posameznic.
Čeprav ni znano, kaj točno povzroča raka dojk, obstajajo določeni dejavniki tveganja. Ti ne pomenijo nujno bolezni, povečajo pa možnost, da se razvije rak dojk.
Možnosti za raka dojk se povečujejo s staranjem. Približno 70 % obolelih za rakom dojk je starejših od 50 let.
V Sloveniji so zato ženske po 50. letu avtomatsko vključene v presejalni program DORA, ki z rednimi mamografijami skrbi za zgodnje odkrivanje raka dojk.
Ženske, ki so že imele raka dojk, imajo večje tveganje, da ponovno zbolijo. Bodisi na isti ali na drugi dojki.
Tveganje se poveča tudi pri ženskah z benignimi (nerakastimi) boleznimi dojk.
Ženske, katerih sorodnice v prvem kolenu so imele raka dojk, imajo 2- do 3-krat večje tveganje. Tveganje je še večje, če sta mama ali sestra zboleli mladi.
Dodatno tveganje povečajo mutacije v BRCA1, BRCA2 in nekaterih drugih genih, ki jih lahko podedujemo od svojih staršev.
Gosto tkivo dojk je na mamografiji težje pregledno. Tveganje se povečuje z večjo gostoto dojk.
Ta je pogosto dedovana, lahko pa se pojavi pri ženskah, ki nimajo otrok, so prvega otroka rodile pozno, po menopavzi jemljejo hormonsko terapijo, ali pijejo alkohol.
Dolgoročno izpostavljanje estrogenu, ki je najvišji v času menstruacije, lahko poveča tveganje za raka dojk. Zato so bolj izpostavljene ženske, ki so menstruacijo dobile zgodaj ali jo pozno izgubile, imele prvega otroka pozno ali niso nikoli rodile.
Na tveganje vpliva tudi jemanje hormonske terapije za obvladovanje simptomov menopavze.
Zdravljenje z obsevanjem prsnega koša poveča tveganje za raka dojk z začetkom 10 let po zdravljenju. Tveganje je odvisno od količine sevanja in starosti.
Zdravljenje raka ene dojke z obsevanjem naj ne bi predstavljalo povečanega tveganja za raka v drugi dojki.
Za ženske z mutacijo BRCA1 ali BRCA2 lahko izpostavljanje sevanju, kot je na primer rentgen prsnega koša, dodatno poveča tveganje za raka dojk, še posebej če je do sevanja prišlo pred 20. letom starosti.
Debelost (indeks telesne mase nad 30) še posebej poveča tveganje za raka dojk pri ženskah po menopavzi, ki niso uporabljale nadomestne hormonske terapije.
Pitje alkohola poveča tveganje za raka dojk. Tveganje se poveča s povečanim uživanjem alkohola.
To so možni simptomi raka dojk, na katere moraš biti vedno pozorna, še posebej pa pri samopregledovanju dojk. Če opaziš katero koli od spodaj naštetih sprememb, takoj pokliči osebnega zdravnika ali ginekologa, ki te napoti v najbljižji Center za bolezni dojk (CBD).
Pogosto gre za benigne, nenevarne spremembe, a pomembno je, da jih preveri zdravnik.
Bodi pozorna na vse bulice in zatrdline v dojki ali pod pazduho. Neboleča, trda bula z neravnimi robovi je pogosteje rakasta. Je pa rak lahko izražen tudi z občutljivo/bolečo, mehko in okroglo bulo. Zato je pomembno, da obiščeš zdravnika, ki bo presodil, ali so potrebne dodatne preiskave (npr. mamografija).
Spremembe v videzu bradavice ali navznoter obrnjena bradavica so lahko znaki raka dojk. Prav tako vsi izcedki iz bradavice (z izjemo mleka, seveda).
Oteklina dela ali celotne dojke, občutljiva koža ali gubanje kože dojke, rdečica, luskavost ali zadebelitev kože, lahko kažejo na raka dojk.
Bolečina v dojki ali bradavici je lahko simptom raka dojk.
